Strah. Nekaj, česar se bojimo in kar nam postavlja meje v življenju. Ugotovila sem, da so strahovi v veliki meri tisti, ki ljudem ne dovolijo živeti svojega življenja polno in skladno z željami in celo notranjimi potrebami.
Za ta članek sem se odločila, ker vsak dan mojega dela srečujem strahove, ki močno zaznamujejo življenja in vplivajo na ljudi. Pa je škoda. Kajti meje, ki jih postavlja prav to čustvo so lahko trde in močne.
Namesto, da bi strah varoval in ohranjal pri življenju, ne pusti da bi ga človek zaživel.
Če se za začetek malo poglobimo v strah. Kaj to v osnovi je?
Je nagon, ki ga nosimo v sebi. Nagon, ki smo ga pridobili tekom razvoja.
Je osnovna energija, ki nas je skozi odraščanje človeštva ohranjala pri življenju. Nagon po preživetju in ohranjanju življenja.
To je bistvo in najbolj groba oblika strahu. Strah pred smrtjo.
Ne glede na to, česa se ljudje bojimo, vedno je v ozadju in osnovi strah pred smrtjo. Vedno. A pogosto zelo zakrit. Strah pred zavrnitvijo - primarni strah ostati sam - sam ne preživiš. Strah pred pomanjkanjem - primarni strah ohranitve varnosti - zopet preživetje. Ne glede na to, na kaj je strah vezan, vedno je v ozadju preživetje.
V današnjem času seveda preživetje ne pomeni več enako, kot je to pomenilo jamskemu človeku. Je veliko bolj kompleksna zadeva. A saj so tudi naša življenja veliko bolj kompleksna in potrebe so večje.
Preživetje ne pomeni le hrane, zavetja in povezanosti.. Gre za strahove, ki se bohotijo in rastejo, živijo in se hranijo z našimi prepričanji o tem, kaj potrebujemo za preživetje. Lahko do takšne mere, da človeka pogoltnejo in ohromijo. Ne glede na smr, v katero se nagibajo.
Potrošništvo nam pravi, kaj potrebujemo za to, da bomo preživeli, kaj potrebujemo, da bomo privlačni (sprejeti) in kakšni bi morali biti, da bomo uspešni. Tako navzven, kot tudi navznoter. Pogosto ta razdvojenost nerealnih potreb ustvarja razdvojenost. Potrošništvo igra na struno strahu. Seveda je tukaj tudi pomanjkanje lastne vrednosti in samopodobe in še mnogo drugih, ki skupaj ustvarijo melodijo sodobnega časa. A o tem drugič. Danes se pogovarjamo o strahu.
Strahovi so preneseni tudi s strani predenikov. Strah pred pomankanjem, kot primer. Vedno prisoten tudi v primarni družini, ali prednikih. Potreba po odrekanju, varčevanju, prepričanje, da je pomankanje nekaj, kar imamo v krvi. Pa tudi strah pred obiljem. Prevelika odgovornost, strah pred zavrnitvijo s strani okolja, pa ljubosumje.. Vzorci, ki silijo v strahove.
Strah pred uspehom. Lahko prihaja iz prepričanja, da nekdo ni dovolj dober in mu ne bo uspelo. Tvega razočaranje, ker je prepričan, da mu ne bo uspelo. Logična posledca uma je bolečina, ki pa je nezavedno povezana s preživetjem.
Strah pred zavrnitvijo, pred nesprejemanjem okolja. Strah, da bodo drugi videli in opazili, kako "slab" je človek. Pomankanje ljubezni do sebe. Seveda velik vpliv otroštva. A ta strah zopet kriči po tem, da sami ne preživimo. Sicer tiho in iz podzavesti.
Strahove lahko naštevam v nedogled. A če potegnemo črto, ugotovimo, da so strahovi vedno povezani s prepričanji, ki jih imamo. Pa najsi smo jih prevzeli, se jih naučili preko izkušenj, ali pa jih "naumili" sami. Izvor pravzaprav ni tako pomemben, kakor nas učijo.
Kako se soočiti s strahovi in jih premagati?
Začetek je v tem, da se človek umakne iz svoje vloge in poskuša pogledati izven okvirja sebe. Kakšna nevarnost mi zares preti? Kaj se resnično lahko zgodi in realno gledamo, kakšna je nevarnost? Analiza stanja.
Kako to lahko resnično vpliva na moje življenje?
Kaj lepega in pozitivnega mi lahko korak, katerega me je strah, lahko prinese?
Tri preprosta vprašanja, ki si jih je dobro zastaviti. Namen je "pogled od zunaj". Izven ovira čustvenega stanja. Vedno nikoli ne moremo iz sebe in svojih čustev in prepričanj. Ampak iz meglice strahu pa lahko izstopimo.
Bodite previdni, da zaradi strahu ni pretirane analize o mogočih negativnih razpletih. To je gorivo strahu.
Večkrat je težava zelo razvitega in aktivnega mentala. In še posebej se je ta izkazal kot koristno orodje za vzpostavitev varnosti. Naj malo bolj razložim zadevo na kratkem primeru.
V situaciji, ki se je izkazala za malce tvegano, bo nekdo raziskal vse mogoče strategije, variante, kaj vse se lahko zgodi. Misli bodo aktivno analizirale vse mogoče poti, vse možne negativne razplete, ki pretijo. Misli bodo tako intenzivne, da bo do potankosti analiziran vsak korak, možen razplet, pa tudi če je še tako malo verjeten. Te misli so lahko žive še posebej takrat, ko se človek uleže in signali v možganih bodo sporočali, da ni čas za počitek, ampak akcijo. Raziskati, rešiti in ugotoviti. Začaran krog, v katerega je človek ujet, kljub temu, da je realno gledano malo možnosti za negativen razplet.
Kaj se dogaja v telesu? Ogromno. Misli vplivajo na čustva in obratno. Podoživljajo se prav tisti negativni raztpleti, pred katerimi se želi človek zaščititi. V telesu se sproščajo hormoni, telo se zakrči, je v stresu. Vse to dogajanje je zelo podobno realnemu stanju stresa.
Več kot je misli, intenzivnejše je doživljanje. In na koncu je človek v stanju, kot bi se uresničil najtemnejši scenarij.
Energijsko je človek usmerjen v negativen razplet. Kot bi dvignil roko v energijah in rekel, tukaj sem univerzum in to pričakujem, da se zgodi. Sem se nagibam. Seveda so stvari potem podprte v tej smeri.
Kljub vsemu pa je le malo možnosti za tako temen razplet in pretiran strah omogoči pretirano obrambo. V to gre energija. V to gre telo.
Na koncu človek ugotovi, da se je vsa situacija v življenju razpletla dokaj pozitivno. Pa se bolj bi se, če se ne bi omejeval.
Kar želim povedati je to, da je škoda, kajti energija, ki jo je mental porabil za vse to, je odvzeta. Telo je v krču. Čustva razburkana. Utrujenost in drama, ki pa nima pravega temelja in pomena.
Kako pa si lahko pomagamo sami glede na energijsko stanje?
Pomembno je čutenje varnosti. Trdnih tal pod nogami. Usmerite pozornost na podplate, na tla, kjer stojite. Vsak dan, že ko ustanete iz postelje, usmerite pozornost navzdol. Da se krepi energija korenske čakre in pomaga pri čutenju varnosti.
Poskusite začutiti prostor, kjer stojite, v radiu vsaj treh metrov okrog sebe. To je vaš prostor, ki ga imate vedno na voljo. Naj se odpre vsakič, ko začutite krč strahu.
Pozornost usmerite na področje popka. Tukaj je zaloga moči in energije, ki jo potrebujete. Vsem je na voljo.
Kadar se pojavijo pretirane misli in analize, vse skupaj v mislih pošljite navzdol, preko nog v zemljo. Dobro je, da je vedno ravnovesje in energija misli ne prevlada.
V mislih odprite svoj prsni koš in predel srca. Dajte namen, da pridejo do vas energije radosti, veselja in obilja (ne le finančno gledano). Da se odprete za sprejem pozitivnih energij.
Strah je zato, da nas ohrani pri življenju, ne da nam ne pusti živeti.
Comments