Zakaj afirmacije ne delujejo in zakaj človek, ki je duhovno prebujen, je prebral toliko knjig in poslušal toliko modrecev, ne ubeži glasu svojega uma, ki kreira negativne misli? Morda celo samodestruktivne.
Vprašanje, ki je vredno veliko veliko..
Prva stvar, ki jo vidim, je to, da smo obkroženi z lahkotno duhovnostjo in raznimi reklamami, ki govorijo o tem, kako se znebiti negativnih misli. Začni misliti pozitivno. Ne bo šlo, um tega ne sprejme. Ne razmišljaj o težavah. Ampak to ne pomaga, misli so še vedno tam.
Vsak dan jutranje in večerne afirmacije "Srečen sem", "Rad se imam" itd.. Ampak učinka pa, kakor da ga ni.. Oziroma je, vendar pa le za krajši čas, potem se občutki im misli vrnejo.
Dihaj, razmišljaj o čem lepem, pa bo šlo.. Ne bo. Veliko je napotkov, veliko je stvari, ki naj bi delovale, ampak ne.
In potem se nesreča le še povečuje. Glas sodbe o sebi je še močnejši. "Ne uspe mi, ne morem, nisem dovolj dober, da bi zmogel to, kar drugi lahko". Obup se poglabja, ljudje pa se še močneje borijo na način, ki jim je predan od zuanj. "Izpusti negativne misli"..
Ampak resnica je daleč proč.
Ne poslušajte lahkotnih navodil, ki ponujajo hitro rešitev. Vse to je površinsko. Zamenjati negativnih misli s pozitivnimi se ne da. Ne bo šlo, pa če je še toliko truda.
Bolj, ko nekdo razmišlja o tem, da se mora osvoboditi negativnih razmišljanj, ali pa čutenj, oz. tistega, kar ga muči, bolj se vse skupaj poglablja. "Ja, ampak Špela, kaj pa naj naredim?"
Jaz mislim, da je potrebno najprej poskusiti izstopiti iz miselnega toka. Boja, reševanja, razmisljšanja, analiziranja.. Ampak ne še z globjim razmislekom o tem, amapak na drug način.
En kanal je fizično telo. Najti drugo stanje fizičnega telesa. Šport, ples, dogodivščina, adrenalinski podvig, ali kakšen drugačen podvig, ki ni nekaj klasičnega, kar se dogaja v vsakodnevnem ritmu. Nekaj, kar "zbistri".
Drugo je menjava okolja. Zamenjati okolje, tudi če je to malo stresno. Iti v okolje, kjer smo soočeni z neko drugo sitacijo, morda celo blažjo obliko stresa, treme, ali pa kakšnega lepega soočenja. Ven iz določenega vsakodnevnega okvirja in morda celo varne točke.
Misli potrebujejo spremembo. Da se znajdejo v neki situaciji, ki je izven ustaljenega toka in mislnih procesov. Kot bi želeli "presekati" določen tok misli. Energijo misli se ne da ustaviti, se jo pa da preusmeriti z neko povsem novo zadevo, ki je ne pričakujejo in je izven ustaljenega vzorca razmišljanja.
Ker pogrevanje ene in iste stvari in analiza in iskanje rešitev samo podkrepi omejitve in potisne človeka še globje v nek svet.
Najprej je potrebno izstopiti iz tega, "presekati" tok misli in s tem povezanim krčem, ki le še bolj zateguje.
Potem pa pride dihanje, umiritev in ponovni pogled na situacijo. Rešitve bodo lažje vidne.
Comments