Življenje se začne z našim prvim vdihom. Proces prenosa kisika v telo in izločanje ogljikovega dioksida iz telesa se nato nadaljuje do našega zadnjega izdiha. Zenovski učitelj je vprašal svoje učence, menihe, kaj je najpomembnejše v življenju. Prvi je odgovoril, hrana. Nekdo izmed njih je rekel delo. Spet tretji je rekel, da je to iskanje resnice. Tako je učitelj poklical enega izmed njih k sebi, ga prijel za glavo in mu jo potunkal v vedro vode. Učenec se je čez nekaj trenutkov dvignil, hlastajoč za zrakom. Lekcija je bila zaključena. Brez hrane lahko živimo dneve, brez dela mesece in brez resnice lahko preživimo celo življenje. Sodobni človek vse premalo namenja svojo pozornost dihanju. Večina nas diha plitvo in nezavedajoč se, ob hitenju skozi vsakodnevne obveznosti. Na svet smo prišli s potencialom celjenja samega sebe. Naše telo je opremljeno s sistemom samoceljenja. Ob rojstvu smo znali tudi pravilno dihati.
Ob odraščanju pa smo veliko tega prirojenega znanja pozabili in premaknili pozornost drugam, ponavadi na stvari, ki nam škodujejo. Številne vzhodne veščine nam v zadnjih desetljetjih, s široko dostopnostjo, ponovno kažejo pot k pravilnemu dihu. Meditacijske tehnike nas učijo poglabljanja vase in sprostitve, z močjo diha. Tudi ure solo petja so izredno koristne za učenje pravilnega trebušnega dihanja. Pa ne le za pravilno dihanje. Dvig samozavesti in stopanje po poti s poravnano hrbtenico in odločno. Tudi tega nas uči petje ravno tako kot joga ali številne borilne veščine. Tudi zato je dobro, da se v določenem trenutku odločimo za vadbo nečesa zgoraj naštetega.
Pravilno, trebušno dihanje ni le globok vdih v trebuh, s pomočjo diafragme oziroma trebušne prepone. Ob vdihu se mora napolniti ves prostor trebušne votline. V svojem trebuhu si lahko predstavljamo velik balon, ki napolni tudi prostor pod spodnjim delom reber in vse do hrbtenice.
Polno trebušno dihanje in takojšnji učinek. Umiri nas v stresnih situacijah in nas vrne k sebi, ko drvimo od ene do druge obveznosti našega vsakdana.
Pri meditaciji, po nekaj globokih vdihih in izdihih počasi sproščamo svoje telo in pomirjamo duha. Dihanje se umiri do skoraj neslišnega... takrat, po izdihu, kratko zadržimo stanje brez diha. V tem trenutku lahko začutimo svoje notranje bitje, ki nas vse preplavi. Nastopi občutek zaupanja in miru. V trenutku, tik pred ponovnim vdihom. Ayurveda uporablja v svojih dihalnih tehnikah zadrževanje diha v namen prebuditve telesnih obrambnih vrst.
Telo tako aktivira zdravljenje samega sebe, da bi spet pognalo v tek osnovno življenjsko funkcijo izmenjavanja plinov. Kisika v telo in ogljikovega dioksida iz telesa.
Dolgotajno plitvo dihanje vpliva na oslabitev imunskega in živčnega sistema, nastajanje in širjenje bolezni, anksioznost, depresijo in oslabi spomin. Počasno, globoko dihanje umiri naše možgane in nas sprosti. Še posebej ob stresnih situacijah, se je koristno spomniti in izuriti v veščini umirjanja in prestavitve diha s področja prsnega koša na področje trebuha, kajti vsak zavesten poglobljen dih nas popelje bliže k našemu notrenjemu bitju, s tem v naš prostor miru in nam obenem omogoči širši pogled na nastalo stresno situacijo. Nasploh je izredno pomembno, da prve misli, ob jutranjem prebujanju , posvetimo svojemu dihu in hvaležnosti, da smo živi. Ta občutek hvaležnosti, ki nas napolni z življenjsko energijo, si potem skozi dan lažje prikličemo v zavest in se tudi lažje opominjamo k pravilnemu dihanju.
Poglobljeni dih nas v stresnih trenutkih pripelje do primernejšega odziva na nastalo situacijo in posledično zmanjša težo dogodku, kar seveda tudi omili oziroma izniči morebitne posledice nekontroliranih impulzivnih odzivov na stres.
Negativnih čustev, ki se nam ob težkih življenjskih izzivih pojavljajo, ne tlačimo, ampak sproščamo. Tudi oziroma najprej z dihom. Da ohranimo naša čustva v ravnovesju si lahko pomagamo s tehniko izdihovanja različnih medicinskih zvokov, ki blagodejno vplivajo na naše notranje organe. Vsak izmed naših notranjih organov v sebi zadržuje določena čustva. Tako pozitivna kot negativna. Dolgotrajno zadrževanje nakopičenih negativnih čustev sčasoma privede do bolezni. Na primer, ko nam gre nekaj dolgo časa ‘na jetra’, je logično, sa z leti v jetrih nastane izvor bolezni.
Stari kitajski mojstri so verjeli, da tehnika izdihovanja specifičnih zvokov za specifična zdravljenja, lahko premaga vsako bolezen. Ti zvoki preobrazijo negativna čustva, krepijo imunski sistem, razstrupljajo notranje organe in sproščajo celo telo. Lajšanje fizični bolezni se lahko prične, ko sproščamo naša čustvena bremena. Tehnika izdihovanja medicinskih zvokov vodi postopoma, preko preobrazbe negativnih čustev, do celjenja fizičnih bolečin.
Pri izvajanju tehnike, ob izdihu v mislih usmerimo in pošljemo izdihana negativna čustva v zemljo, kot nekakšen čustveni kompost, ki ga zemlja potrebuje za rast rastlinstva. Torej s tem ne onasnežujemo zemlje, ampak ji koristimo. Ko izdihnemo presežek obremenjujočih čustev iz naših notranjih organov, se v njih naredi prostor, ki ga zapolnimo z notranjim smehljajem, usmerjenim v organ, iz katerega smo izdihovali slabe občutke. Zatem v ta prostor pošljemo nasprotna čustva izdihanim,negativnim. Čustva, ki nas dvigajo in postavljajo na noge, nas krepijo in osrečujejo nas vračajo k sebi, svojemu pravemu bistvu.
Notranje organe tako napolnimo s toplino, mirom in ljubeznijo. S tem postanejo volnejši in lahko bolje opravljajo svoje delo, kar seveda blagodejno vpliva na naše počutje.
Tehniko lahko izvajamo kakor dolgo želimo oziroma se nam zdi potrebno. Izjemno koristno pri tem je, da vemo, kako posamezen organ izgleda in kje se nahaja.
V PLJUČIH zastajajo tesnoba, depresija, žalost in raztresenost. Pri pošiljanju teh čustev z mislimi v zemljo, ob izdihu izgovarjamo SSSSSS. Z vdihom pa polnimo svoja pljuča s pogumom, odpuščanjem in pravičnostjo.
Naša JETRA zadržujejo v sebi prekomerno jezo, ljubosumje, razočaranje, občutke krivde, zamero, nervoznost, agresijo in impulzivnost. Kadar je katerega od teh čustev preveč, ga v mislih pošljemo v zemljo in ob izdihu izgovarjamo ŠŠŠŠŠ...Zatem v naša jetra pošljemo nasmeh in vdihujemo prijaznost.
Ko smo dolgo časa nepotrpežljivi, sovražni, arogantni in vznemirjeni, se vse to nabira v našem SRCU. Nakopičene negativne občutke iz srca preženemo z izdihovanjem zloga HAAAA... ali HOOOO... Izberemo tistega, ki ga bolj začutimo. Ob tem slabe občutke usmerimo v zemljo. Po smehljanju v srce, vanj vdihnemo ljubezen, radost in spoštovanje do samega sebe.
Naše LEDVICE skladiščijo naše strahove, stres, anksioznost, fobije in paranojo. Med pošiljanjem teh čustev v zemljo, izdihujemo zlog FUUUU, kot bi želeli upihniti svečo. Po pošiljanju energije notranjega smehljaja v naše ledvice, ob vdihu zapolnimo izpraznjen prostor z mirom in nežnostjo.
Skrbi, vznemirjenost, nezaupanje, samopomiljevanje in razglabljanje pa so škodljiva čustva, ki se nabirajo v VRANICI. Pozornost usmerimo na našo vranico.
Izdihujemo zlog HUUUU in hkrati pošiljamo svoje skrbi globoko v središče zemlje.
Napolnimo svojo vranico z nasmehom in vdihujemo iskrenost, čustveno stabilnost in občutek sreče.
Kadar želimo izvajati tehniko za vse organe, jo izvajamo po vrstnem redu: pljuča, ledvice, jetra, srce in nazadnje vranica.
Sicer izvajamo posamičen zvok ob pojavu določenega negativnega čustva.
Comments