V danšanjem času se vse pogosto dogaja, da so ljudje nekoliko izgubljeni, brezciljnost je pogosta in hkrati tudi občutek utesnjenosti, občutek, da se življenje ne premika kot bi želeli, ampak gre po nekih ustaljenih tirnicah, brez izhoda.
Če se ne soočamo z izzivi, če ne živimo življenja po sebi, nas obdajo enake energije, ki sčasoma zastarajo.
Vse prepogosto že v mlajših letih, še bolj pa kasneje, ko človek ne najde povsem svoje poti.
Veliko je hitrih rešitev na voljo, instant rešitev, instant zabave, ljudje se ne trudijo več tako in stvari so na dosegu roke. Sem lahko uvrstim tudi razvajenost, ko je človek navajen udobja in zato pričakuje, da bo to prisotno vedno.
Ustvarjeni smo, da se razvijamo, da živimo. Kako kakovostno je življenje za štirimi stenami? Seveda, ko ni nekih omejitev bolezni, ali pa kakšnih drugih omejitev. Pa kljb vsemu, treba si je narediti življenje veselo, srečno.
Mladi – internet, instant resitev, malo truda, malo napora, vse na dosegu roke. Vse to nas hromi, poneumlja. Ni več raziskovanja v pravem pomenu besede, vse je bolj površinsko in hitro dosegljivo.
Ni več zadovoljstva v malih stvareh. Ker so samoumevne. Skromnost. Samostojnost. Čut za odgovornost. To je tisto, kar primankuje svetu.
In past udobja je zelo mamljiva in pusti strašne posledice. Na drugi strani se ljudje premočno nagibajo v drugo skrajnost. Delo. Želja po napredku. Ampak kakšnem? Zakaj dobra služba, denar in uspeh ne prinesejo prave sreče?
Zmernost je pravi odgovor. Na vse. Ljudje potrebujemo izzive, pa tudi počitek. Zdrava mera vsega. Kadar se vržemo v eno ali pa drugoi smer, nas spremljajo enake energije.
Ker je ljudem dolgčas, se lahko razvijejo čustvene stiske, ravnodušje. Občutek neizpolnjenosti, dolgočasnega in nezanimivega življenja. Strah pred samostojnostjo, ker so starši poskrbeli za svoje otroke v vseh možnih težavah in jim niso pustili možnosti lastnega razvoja samostojnosti in možnosti za reševanje težav, za soočanje. Občutek nemoči, nezaupanje vase. Nisi dovolj dober, da rešiš to tezžvo, jaz ti bom pomagal in jo rešil namesto tebe. Sporočilo, ki ga dobi človek je, da ni dovolj sposoben za to. In v tem tudi ostane.
Po drugi strani veliko starejših izgubi svoj smisel, ko preidejo v obdobje življenja, ko se izključijo iz življenja v službah, na nek način tudi socialnega življenja, otroci so veliki, ni več potrebe po skrbi zanje in tako starejši lahko ostanejo zaprti vase in brez smisla za življenje, po drugi strani pa s pretirano željo po kontroli najmanjših nepotrebnih malenkosti, vezanih za sosede, na svoje otroke in njihove družine in ostalo.
Rešitev je povezanost s seboj, zavedanje sebe, umiritev in sprejemanje sprememb.
Nam to narekuje družba? Tempo življenja, ki ga živimo, večje obdobje svojega tako imenovanega »aktivnega« življenja? Življenja po sistemu? Ali niso ravno starejši tisti, ki premorejo največ modrosti in bi morali ostati v družbi najbolj spoštovani in cenjeni?
Ko se zapremo vase, starejši ali mlajši pred računalnike, v svoj svet, se nam pokrije tudi kronska čakra. Nadanemo si energijski pokrov. Ta nas potem ne izpusti iz tega stanja in se počutimno pokrite čez glavo, v svojem miselnem svetu, ki ni nujno najlepši tistem trenutku.
Druženje, izmenjava energij, narava, svež zrak in aktivnost je odgovor na to. Seveda je prva stvar, da je fizično počutje dobro. Ampak to je začaran krog. Ce ne živimo izpolnjeno, srečno, se lahko pojavijo tudi fizične težave. In kadar se pojavijo te, smo zopet «poklopljeni« z njimi in ne moremo poskrbeti za svoje socialno življenje, zato, da gremo ven, da ne stojimo na enem mestu.
To, da stojimo na mestu, obremenjuje naše energije, te se ztačnejo gostiti in več, kot je odlašanja, večja teža pritiska. V fizičnem in prenesenem pomenu. Smo bitja rasti, razvoja. Zato se je včasih potrebno »pomatrat«, potruditi, da lahko dosežemo olajšanje. To, da smo statični, nas vodi v brezciljnost, melanholičnost, občtek nevrednosti in osamljenost, nato pa lahko celo v depresivna stanja..
Pomanjša se tudi korenska čakra, prva, ki je potrebna za prizemljitev in trdnost, varnost, občutek realnosti in nas povezuje s tem fizicnim svetom.
Comments