Pozdravljeni na mojem blogu! Danes se bomo potopili v temo, s katero se sooča marsikdo od nas. Kako premagati dvome o sebi in strah pred neuspehom. Ta čustva nas lahko držijo nazaj in onemogočajo doseganje ciljev. Pa ne samo to! Preprečujejo, da bi dosegli svoj pravi potencial. In tako lahko ostaja neodkrito in zavrto prav tisto, kar bi lahko steklo tako lepo..
Preden pa zares odpremo to temo, naj vam povem, da glede na moje izkušnje dela z ljudmi, je prav ta strah mnogo pogostejši, kakor je videti na prvi pogled. Niste sami v tem in ti strahovi so eni najpogostejših.
Ok, pa poglejmo strategije, s katerimi lahko presežemo prav te dvome in strahove, ki pa prevečkrat ostanejo potlačeni.
Prva stvar, ki je super, je premagovanje prevelikih zahtev do sebe. Ogromno teže prinese želja po perfekcionizmu, ki lahko poglobi občutek krivde in razočaranje, da ni bilo storjeno dovolj, ali da je treba drugače in boljše. Stvar pa je v tem, da skoraj nikoli ni dovolj dobro, kot nam naslika naš um. Želja po tem, da bi moralo biti vse narejeno popolno, pogosto izhaja iz strahu. In tako človek pade v začaran krog, ki pa se vedno znova začne in zaključi s strahom.
Tukaj je en trik uma. Strah pogosto vpliva na to, da um razišče vse možne stvari, ki lahko grejo narobe. Ker seveda želi kontrolo, da »je pripravljen«. Žal pa to prinese le preveč analiz in razmišljanja in veliko energije, ki se za to porabi.
En rek mojega očeta je bil »Če ne veš kako naprej, ne razmišljaj preveč, samo loti se«. In potem se stvari začnejo zlagati, slika je jasnejša in motivacija boljša. Nič odvečnega razmišljanja zame torej. :)
Druga stvar je negovanje miselnega vzorca rasti. Dejstvo je, da je vse vedno v gibanju. Energije so v gibanju, mi smo v gibanju, naše telo je v spreminjanju. Tudi Duša ni statična energija, ampak se razvija in uči skozi življenje. Tako je povsem normalno in naravno, da so potrebne prilagoditve in vzorci. Če je ena stvar delovala nekaj časa, vsekakor ne bo vedno delovala na enak način. To je del življenja. Brez spoznavanja novega in učenja ni sprememb. Zato neuspeh ni zares neuspeh, ampak le odprto okno za učenje in razvoj. Kar pa je skladno s tem, kar smo. Zgodbe o uspehih čez noč niso realne. Vsaj ne na dolgi rok. Pa naj bo to poslovno področje, duhovna rast ali fizične težave. Ker niso skladne z nami in z naravnimi vibracijami univerzuma, ki pa je rast in razvoj. Neuspeh je s tega vidika super, ker omogoča naravno stanje človeka, torej učenje in rast.
Tretja stvar je seveda okolje. Ne bojte se vprašati za pomoč in podporo. Ranljivost je v čisto vseh izmed nas. Odprite se ljudem. Velika stiska je, ko vsi kažejo le to, kako jim nekaj gre, zaradi pomankanja samozavesti pa skrivajo tisto, kar ne gre. Ampak realnost je drugačna. Naj vas ne preslepi ta iluzija. Nastane le zato, da se nekdo počuti bolje, ko ga nekdo pohvali in je le obliž na notranjo rano. Temu se je najboljše ogniti v velikem loku.
Torej, če malo povzamemo, ne smemo pustiti, da nas prevzame paraliza analize in strah istopiti iz cone udobja. Nič novega se ne more zgoditi v starem sistemu, ki ne deluje. Vse je le rast. Včasih je treba malo utišati um in tvegati.
Konec koncev se ne more zgoditi nič drugega, kot pa izguba iluzije in to, da se pokaže obraz realnosti. Ampak... Ta je pa že tako ali tako prisotna.
Comments